Evropska komisija Microsoftu naložila globo v višini 561 milijonov evrov zaradi tehnične napake na zaslonu za izbiro brskalnika

Evropska komisija je danes objavila globo v višini 561 milijonov evrov za Microsoft zaradi neizpolnjevanja zavez v zvezi z izbiro uporabniškega brskalnika. Zaradi tehnične napake se zaslon za izbiro brskalnika ni prikazal na osebnih računalnikih, prodanih v EU od maja 2011 do julija 2012, kar je povzročilo neskladnost z zavezo ES.

Microsoft se je opravičil za tehnično napako in izdal naslednjo izjavo.

Prevzemamo polno odgovornost za tehnično napako, ki je povzročila to težavo, in se zanjo opravičujemo. Komisiji smo zagotovili popolno in odkrito oceno situacije in sprejeli smo ukrepe za okrepitev našega razvoja programske opreme in drugih procesov, da bi se izognili tej napaki – ali čemu podobnemu – v prihodnosti.

Celotno sporočilo za javnost po odmoru.

Protimonopolna politika: Komisija kaznuje Microsoft zaradi neizpolnjevanja zavez glede izbire brskalnika

Evropska komisija je Microsoftu naložila globo v višini 561 milijonov evrov, ker ni izpolnil svojih zavez, da bi uporabnikom ponudil zaslon za izbiro brskalnika, ki jim omogoča preprosto izbiro želenega spletnega brskalnika. Komisija je leta 2009 določila, da so te zaveze za Microsoft pravno zavezujoče do leta 2014 (glej IP/09/1941). Komisija v današnji odločitvi ugotavlja, da Microsoftu ni uspelo uvesti izbirnega zaslona brskalnika s svojim Windows 7 Service Pack 1 od maja 2011 do julija 2012. 15 milijonov uporabnikov sistema Windows v EU zato v tem obdobju ni videlo izbirnega zaslona. Microsoft je priznal, da zaslon za izbiro v tem času ni bil prikazan.

Podpredsednik Komisije, pristojen za politiko konkurence Joaquín Almunia, je dejal: „Leta 2009 smo zaključili našo preiskavo o domnevni zlorabi prevladujočega položaja s strani Microsofta zaradi vezave Internet Explorerja na Windows s sprejetjem zavez, ki jih je ponudilo podjetje. Pravno zavezujoče zaveze, sprejete v protimonopolnih odločitvah, imajo zelo pomembno vlogo v naši politiki izvrševanja, saj omogočajo hitre rešitve težav s konkurenco. Seveda pa takšne odločitve zahtevajo strogo upoštevanje. Neupoštevanje je zelo resna kršitev, ki jo je treba ustrezno sankcionirati.«

Decembra 2009 je Komisija zaveze Microsofta, ki jih je ponudilo ameriško podjetje za programsko opremo, za obravnavo pomislekov glede konkurence v zvezi z vezavo Microsoftovega spletnega brskalnika Internet Explorerja na prevladujoč operacijski sistem za odjemalske osebne računalnike Windows (glej IP/09/1941) postala pravno zavezujoča. , MEMO/09/558 in MEMO/09/559). Natančneje, Microsoft se je zavezal, da bo pet let (tj. do leta 2014) v Evropskem gospodarskem prostoru dal na voljo »izbirni zaslon«, ki bo uporabnikom operacijskega sistema Windows omogočal, da na informiran in nepristranski način izberejo, kateri spletni brskalnik(-e) želijo namestiti. poleg ali namesto Microsoftovega spletnega brskalnika.

Zaslon za izbiro je bil na voljo od marca 2010 evropskim uporabnikom sistema Windows, ki imajo Internet Explorer nastavljen kot privzeti spletni brskalnik. Medtem ko je bil uveden, je bil izbirni zaslon zelo uspešen pri uporabnikih: do novembra 2010 je bilo na primer prek njega prenesenih 84 milijonov brskalnikov. Ko je bilo julija 2012 odkrito in dokumentirano neizpolnjevanje, je Komisija začela preiskavo (glej IP/12/800) in pred sprejetjem odločitve oktobra 2012 obvestila Microsoft o svojih uradnih ugovorih (glej IP/12/1149).

To je prvič, da je morala Komisija kaznovati podjetje zaradi neizpolnjevanja sklepa o zavezah. Pri izračunu globe je Komisija upoštevala težo in trajanje kršitve, potrebo po zagotovitvi odvračilnega učinka globe in kot olajševalno okoliščino dejstvo, da je Microsoft sodeloval s Komisijo in zagotovil informacije, ki so pomagale Komisijo, da zadevo učinkovito razišče.

Ozadje

Ko Komisija ugotovi kršitev protimonopolnih pravil EU, kot je zloraba prevladujočega položaja na trgu (člen 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije), lahko sprejme odločitev v skladu s členom 7 protimonopolne uredbe EU (1/ 2003), ki prepoveduje takšno ravnanje in nalaga sankcije. Komisija lahko naloži globo do 10 % celotnega prometa podjetja v preteklem poslovnem letu.

Vendar pa lahko Komisija v skladu s členom 9 Uredbe protimonopolno preiskavo zaključi tudi tako, da zaveze, ki so jih ponudila zadevna podjetja, postanejo pravno zavezujoče. Taka odločitev iz člena 9 ne sklepa, da je prišlo do kršitve protimonopolnih pravil EU, in ne nalaga sankcij. Vendar zadevna podjetja pravno zavezuje k izpolnjevanju zavez. Od začetka veljavnosti uredbe leta 2003 je Komisija sprejela 29 odločitev v skladu s členom 9, vključno z odločitvijo o Internet Explorerju (IP/09/1941).

Če podjetje prekrši takšne zaveze, člen 23(2) protimonopolne uredbe pooblašča Komisijo, da naloži globe v višini do 10 % njegovega celotnega prometa v preteklem poslovnem letu.

Preiskava Komisije o povezovanju Windows in Internet Explorerja se je razlikovala od protimonopolne zadeve, ki je vključevala Microsoft, ki se je leta 2004 zaključila z odločbo, v kateri je bilo ugotovljeno, da je Microsoft zlorabil svoj prevladujoči položaj, in naložene globe. Ta primer se je osredotočal na interoperabilnost med Windows in strežniki delovnih skupin ter na povezovanje Windows Media Playerja z Windows (IP/04/382).