Artemis I: Kaj to pomeni za nas?

Ikona časa branja 4 min. prebrati


Bralci pomagajo pri podpori MSpoweruser. Če kupujete prek naših povezav, lahko prejmemo provizijo. Ikona opisa orodja

Preberite našo stran za razkritje, če želite izvedeti, kako lahko pomagate MSPoweruser vzdrževati uredniško skupino Preberi več

V ponedeljek Program Artemis bo imela svojo prvo misijo, Artemis I. Gre za misijo brez posadke, a vznemirjenje, ki jo obdaja, je mogoče zaznati v zraku, kjer koli ste. Zaznamovalo bo nekaj svetovnih novosti, vključno z izstrelitvijo prve ženske in prve barvne osebe na Luno. Poslanstvo sodobnega stoletja pomeni tudi prinašanje boljših in zmogljivejših tehnoloških stvaritev v vesolje. Toda morda je poslanstvo več kot to.

Kapsula Orion misije Artemis 1 je vesolje
Kapsula Orion

Odštevanje do misije Artemis I se bo začelo jutri, 27. avgusta, ob 10:23 EDT (1423 GMT), do ponedeljka pa bo svet priča še enemu zgodovinskemu vesoljskemu trenutku od misije Apollo 17 leta 1972. Nasin vesoljski izstrelitveni sistem ( SLS), ki bo nosila kapsulo Orion brez posadke, bo vzletela iz Kennedyjevega vesoljskega centra na Floridi ob 8:33 po EDT (1233 GMT). Za tiste, ki tega ne boste mogli spremljati na plažah vzdolž vesoljske obale, bo na voljo prenos izstrelitve v živo (popoln prenos izstrelitve se bo začel ob 6 po EDT) v aplikaciji NASA, na spletnem mestu NASA ali NASA TV. Agencija ima tudi namensko YouTube kanal si lahko ogledate dogodek v ponedeljek. 

Misija Artemis I bo Orionu omogočila šest tednov v vesolju, preden se bo 10. oktobra vrnil na Zemljo v Tihem oceanu. In čeprav kapsula fizično ne bo imela vesoljske posadke, bo začela nadaljnje misije programa Artemis: Artemida II in Artemida III. Po navedbah Nase bo druga misija pripeljala astronavte v lunino orbito leta 2024, medtem ko bo tretja pripeljala človeštvo nazaj na Lunino površje leta 2025 ali 2026. V čem se torej razlikuje od misije Apollo? NASA namerava Artemis I uporabiti kot odskočno desko za pristanek na Marsu ... in naprej.

Artemis I bom zbiral podatke, ki bodo koristni ne samo za naslednje misije Artemis, ampak tudi za druge raziskovalne projekte v prihodnosti. Poleg kapsule Orion bo SLS postavil satelite v velikosti škatle za čevlje, imenovane CubeSats, ki bodo opravljali različne naloge v pomoč pri študijah globokega vesolja, kot je iskanje vodnega ledu na Luni, ki bi ga lahko kmalu uporabili za vzdrževanje astronavtov in celo proizvodnjo raketnega goriva.

NASA Gateway
Gateway

Kmalu namerava NASA zgraditi stalno bazo na Luni in vzpostaviti lunarno orbitalno postajo Gateway. Izstrelitev ključnih delov, ki bodo uporabljeni za gradnjo postaje, se pričakuje ne prej kot novembra 2024, in ko bo pripravljena, bo to izhodišče za prihodnje misije s posadko v globoko vesolje, vključno s prihodnjimi misijami na Mars. Gateway bo NASI in drugim vesoljskim agencijam odprl tudi vrata za opazovanje učinka dolgotrajnih misij v globokem vesolju in mikrogravitacije na človeško telo. 

Vsi ti načrti obljubljajo prihodnost, polno možnosti za človeštvo, in da bi to omogočili, ima Artemida I zelo pomembno vlogo. Če bo uspešna, bo prva misija Artemis pomenila bolj agresivno lovljenje ljudi za predmeti in skrivnostmi, raztresenimi povsod po vesolju.

Misija Apollo je bila za nas zadovoljiv trenutek, saj je dokazala človeške sposobnosti za raziskovanje drugih krajev v vesolju. Toda cilj misije Artemis je več kot to: najti je način, kako nas pripeljati onkraj Lune ali Marsa. Program Artemis ne govori več o prehodu od točke A do točke B. Končno si konkretno prizadevamo za nadaljnje točke, da bi šli globlje v prostranost vesolja. Očitno bo za Naso in druge vesoljske agencije še dolga pot, da pridejo do tega trenutka. Verjetno bo trajalo desetletja, toda začetek misij Artemis pomeni začetek nove dobe, ki nam bo omogočila, da dobesedno in fizično iščemo kraje, ki niso Zemlja.

Ne razumi me narobe. Zemlja je čudovit planet in menim, da mora biti skrb zanjo še vedno naša glavna prednostna naloga. Toda vesolje je tam zunaj in čaka, da ga raziščemo. Zemlja ni škatla, ki naj bi bila človekovo edino zatočišče. Kot je rekel Joseph Cooper v filmski uspešnici Medzvezdje, smo »raziskovalci«. Kaj pa če je res? Kaj pa, če je bila usoda človeštva vedno preseči Osončje? Kaj pa, če smo samo entitete, od katerih se ves ta čas pričakuje, da bodo pobegnile iz škatle? Vesolje obstaja z razlogom in nihče nam ne govori, naj ostanemo na enem mestu. Da, med potjo v vesolju bodo ovire in nevarnosti, a kaj, če so to le nekatere od ugank, ki jih moramo rešiti, da odkrijemo več o vesolju? Program Artemis bo to kmalu dokazal.

Več o temah: Artemis, Artemis 1, Program Artemis, NASA, raziskovanje vesolja